Gozdna kopel je – po svoji najpreprostejši opredelitvi – pot do boljšega zdravja in dobrega počutja s preživljanjem časa v gozdu oziroma naravi ter z gozdom oziroma naravo. Številne (in čedalje pogostejše) raziskave in izkušnje udeležencev vodenih gozdnih kopeli po vsem svetu odkrivajo številne pozitivne učinke gozda oziroma narave na zdravstveno stanje in počutje ljudi.

Med njimi so: zmanjševanje stresa, zniževanje srčnega utripa in krvnega tlaka ter krepitev imunosti organizma na splošno, povečevanje kognitivnih sposobnosti in sposobnosti osredotočanja ter spodbujanje ustvarjalnosti, večji občutek zadovoljstva, če naštejemo le nekatere.

Vodena gozdna kopel ne postavlja v ospredje aktivnosti, kot sta hoja ali tek, razdalja, ki jo udeleženci prehodijo, je redko daljša od dveh kilometrov, po nezahtevnem terenu; v ospredju so dejavnosti, ki človeka umirijo in ga zadržijo v danem trenutku, ob podpori gozda oziroma narave, ki ponujata številne spodbude za umiritev.

Izvaja se po konceptu uglednega Združenja za naravno in gozdno terapijo (Association of Nature and Forest Therapy – ANFT) s sedežem v ZDA. Koncept temelji na japonski praksi shinrin-yoku, poleg pozitivnih učinkov gozda oziroma narave na človekovo zdravje in počutje pa razvija tudi globok odnos človeka z naravo – in prav ta odnos je tisti, ki zdravi. Gozdna kopel po konceptu ANFT tako tudi obnavlja odnos med človekom in naravo, kar je v času, ko se svet sooča s perečo okoljsko problematiko, še zlasti pomembno.

Ali, če citiramo slovito Jane Goodall: »Samo če razumemo, nam je lahko mar. Samo če nam je mar, bomo pomagali. Samo če pomagamo, bomo rešeni.«